Janja Garnbret: To mi ne predstavlja več izziva

Foto: Aleš Fevžer

Pred najboljšo plezalko sveta Janjo Garnbret je še eno leto, v katerem bo na tekmah svetovnega pokala nastopala manj, več časa pa bo posvetila še nedokončanemu projektu v skali v Franciji. Korošica bo kljub temu nastopila tako na uvodu kot na zaključku sezone, na vrhuncu – evropskem prvenstvu – pa je ne bomo videli.

Letos septembra bo minilo deset let, odkar je Janja Garnbret v Parizu kot 17-letno dekle prvič v članski konkurenci opozorila nase z naslovom svetovne prvakinje v težavnosti. Kot se je izkazalo do danes, je bil to le začetek izjemne zgodbe in prevlade najboljše športne plezalke na svetu. Pa čeprav je po drugi olimpijski zlati kolajni pred dvema letoma lani tekmovala veliko manj, samo na treh tekmah. Zelo podobno bo tudi letos.

Slovenski plezalci z visokimi cilji, Garnbret pa na zmenek z zgodovino

Drugi športi

21. Apr 2026 0

Drugi športi

21. Apr 2026 0

Novi podatki o vrnitvi Luke Dončića

Košarka

11:15 3

Košarka

11:15 3

“Sezone se zelo veselim, saj sem dobro trenirala in se dobro počutim. Že dve leti nisem bila na Kitajskem, tako da se veselim obiska te države. Z Romanom (Krajnikom, trenerjem, op. p.) sva si zadala načrt tekem glede na projekt v naravni steni v Ceusu. Izbrala sva tekme, ki se jih najbolj veselim, na katerih najraje tekmujem in ki gredo v skladu z mojimi projekti v skali. Ostati moram v tekmovalnem ritmu in v stiku s konkurenco. Načrt je dober, upam, da ga bom lahko izpeljala, kot sem si zamislila,” je na novinarski konferenci predstavila tekmovalne cilje v letu 2026.

Po jubilej že na Kitajsko, toda …

Prva dva konca tedna v maju bo tekmovala na Kitajskem, najprej v balvanih v Keqiau, nato še v težavnosti v Wujiangu. Po premoru se bo vrnila na tekmah v njej tako ljubem Innsbrucku (17. – 21. junij), kjer bo verjetno tekmovala v obeh disciplinah. Nato pa še v začetku septembra v domačem Kopru in konec oktobra prvič v čilski prestolnici Santiagu – v obeh primerih v težavnosti.

Jasno je, kaj je cilj prvega dela sezone – lov na 50. zmago v svetovnem pokalu, od tega mejnika ji manjka le še eno slavje. “En del mojih možganov razmišlja o tem. Ko sem dosegla 40. zmago, sem bila zelo vesela, obenem pa sem si za cilj postavila petdesetico, saj se sliši še bolje (smeh). Zdaj sem pri 49 zmagah, zato si jubilejno želim doseči že na Kitajskem. A obenem ne smem razmišljati samo o tem, saj bi to pomenilo nepotreben stres,” je pojasnila vedno nasmejana Korošica.

Rada pleza tam, a želi dokončati projekt

Čeprav ne skriva, da so jo tudi organizatorji drugih prizorišč osebno vabili na njihove tekme, pa je že dve leti zapisana tudi projektu v plezanju v skali v Franciji. Smeri Bibliographie s težavnostjo 9b+ v Ceusu je zapisana že več kot dve leti, a zaenkrat ji, tako kot še nobeni ženski, še ni uspelo priti povsem do vrha.

“Plezanje v skali je nekaj posebnega, saj vsebuje dejavnike, na katere ne moreš vplivati. Lahko je prevroče ali premrzlo, včasih je preveč vlažno, ali pa ni vetra, imaš slabo kožo … Takšnih dejavnikov na tekmah svetovnega pokala ni, tako da moram biti zelo potrpežljiva. To me je veliko naučilo in morda oblikovalo v še boljšo tekmovalko. Ta smer mi je zelo všeč, zelo rada plezam na njej, a seveda si jo želim preplezati do konca. Že lani sem prišla tja močnejša in sem videla napredek, letos pa sem še močnejša, res sem zelo dobro pripravljena. Na treningih sva imela v mislih tudi ta projekt. Upam, da mi letos uspe in si najdem kakšen drug projekt. Zaenkrat nimam drugega, stoodstotno sem osredotočena nanj,” je dejala 27-letnica.

In dodala, da gre tudi za absolutni test potrpežljivosti. “Nekateri plezalci plezajo pet ali deset let na enem projektu, kar je meni povsem nepredstavljivo. A sem se naučila biti bolj potrpežljiva, veliko sem se naučila o sebi. Ker še vedno tekmujem, imam le omejen čas za plezanje v Ceusu. Ne morem vsega prilagoditi samo temu projektu. Kombinacija vsega je kar zahtevna, morda bi si kdaj želela tam ostati kakšen teden več, saj sem čutila, da bi mi lahko uspelo, a nisem mogla. Me pa ta izkušnja oblikuje v osebo, kot sem.”

Prvič v Južno Ameriko

Ker je za uspešno plezanje v skali torej potrebnega več časa, je torej koledar za sezono 2026 oblikovala okoli osebnega projekta. “Tekme v balvanih so zelo strnjene od maja do sredine junija, takrat pa so tudi v Ceusu zelo dobre razmere. Zato sem se odločila, da grem na začetku sezone na Kitajsko. Šla pa bom tudi na zaključek v Čile, kjer še nikoli nisem bila. Zanima me, kakšna je tam kultura in kako se razvija plezanje v Južni Ameriki. Želim predstavljati naš šport v najboljši luči. Obenem je to zadnja tekma sezone, kar je dobro, da bom povsem do konca v pogonu. Da lahko leto 2027 začnem na polno,” je pojasnila.

Na za številne druge plezalce in plezalke vrhuncu sezone – evropskem prvenstvu – je ne bomo videli. Tekme v balvanih bo sicer od 17. od 19. julija gostila Barcelona, preizkušnje v težavnosti pa od 28. do 30. avgusta Laval v Franciji.

“Evropsko prvenstvo mi ne predstavlja več takšnega izziva. V Münchnu 2022 sem naredila svoje, do takrat mi je ta cilj ostajal, saj prej še nisem bila evropska prvakinja. Zdaj pa svojo energijo raje vlagam v plezanje v skali, sploh v tem letu, ko ni svetovnega prvenstva. In imam tako čas za druge stvari,” je priznala Garnbret.

LA v mislih že od drugega zlata

Kombinacija vseh treningov, torej tako na umetnih stenah kot v skali, pa je le še en korak proti olimpijskim igram 2028. Los Angeles se zdi še daleč, a je vse bližje, opozarja sogovornica. “Že vse od Pariza 2024 imam ves čas v glavi Los Angeles 2028. Vsaj enkrat na dan pomislim na to, kako bo tam, v katero smer gredo postavljanja smeri, katere punce kažejo potencial in napredek ter mi bodo tam lahko konkurenčne … A se s tem pretirano ne obremenjujem, osredotočena sem nase in da bo načrt izpeljan, kot mora biti. Da bom v Los Angelesu najbolje možno pripravljena in motivirana.”

Je pa vse del velikega načrta. “Z Romanom sva že zelo kmalu po Parizu naredila okviren načrt za naslednja štiri leta. Vsaka tekma, na kateri tekmujem, je pot do velikega cilja, torej Los Angelesa. To se morda sliši smešno, saj so olimpijske igre 2028 še daleč, a bodo obenem zelo hitro tukaj. Sezoni 2025 in 2026 sta edini, ko se lahko malo več posvetim plezanju v skali, obenem pa ostajam v tekmovalnem ritmu, saj bosta naslednji dve leti zelo intenzivni, fokus pa bo samo na olimpijskih igrah,” je pojasnila. Na igrah v Kaliforniji bodo sicer prvič podeljevali ločena odličja v težavnosti in balvanih, torej bo lahko napadala dve kolajni.

Težavnost v pravo smer, balvani pa …

V preteklosti je bila slovenska zvezdnica večkrat kritična do postavljavcev smeri, češ da so te za najboljše plezalke prelahke. Kam vodi trend?

“Bomo videli letos. Na lanskih tekmah v težavnosti sem opazila, da nas postavljavci vedno znova izzovejo, mi pa njih izzivamo, da postavijo nekaj težkega. Trudijo se za napredek športa, da lahko punce pokažemo, za kaj smo trenirale. Pri balvanih pa trend po mojem mnenju ne gre v pravo smer. Veliko je skakanja, kar je najlažji način, da se tekmovalke v poskusih izloči. Eni bo spodrsnilo, druga bo zgrešila oprimek … Tako je najlažje ločiti tekmovalke. Na tak način je težko najti najboljše. Ampak do Los Angelesa je še daleč, stil se lahko še spremeni. Zaenkrat bolje kaže težavnosti, več pa bom lahko povedala po tekmah na Kitajskem,” je dodala v smehu.

Pred tedni je Garnbret nekaj treningov preživela tudi v družbi olimpijskega prvaka iz Tokia 2020 Alberta Lopeza, ki jo je obiskal v Sloveniji. “Bilo je super, res je fantastičen plezalec in odlična oseba. Zelo dobro sva se ujela na treningih. Veliko sem se lahko naučila od njega in on od mene. Začutila sem neko zdravo tekmovalnost, motivacija je bila ogromna, saj sva drug drugega potiskala naprej. Čeprav je bil tukaj samo tri dni, je bilo zelo intenzivno. Ker sva oba olimpijska prvaka, sva si lahko izmenjala izkušnje. Upam, da pride še kdaj za kakšen trening,” je zaključila.